Državni zbor Republike Slovenije, 3. 2. 2021 – Ob smrti poslanca SAB Franca Kramarja je v državnem zboru potekala osrednja žalna seja, ki so se je udeležili vodstvo stranke in poslanci SAB, predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta, ministri, poslanci državnega zbora in drugi visoki gostje.

Žalni zbor je nagovorila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper:

Spoštovani zbor, cenjene poslanke, spoštovani poslanci!

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan,
kako me izvabljaš iz nizkih ravan,
v poletni vročini na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce,
kjer potok izvira v skalovju hladan –
oj, Triglav, moj dom, kako si krasan.

Franc Kramar je ljubil Gorenjsko in Bohinj, in čeprav ne morem vedeti, sem prepričana, da mu je bilo blizu tudi besedilo citirane ponarodele pesmi. Iz njemu tako ljubega Bohinja je lahko občudoval pogled na Triglav, ki se ponosno dviguje na čelu Julijskih Alp, po najvišji slovenski gori pa se imenuje tudi naš edini narodni park, za katerega se je Franc Kramar nepopustljivo boril – Triglavski narodni park. Zanj se je trudil najprej kot župan in nato kot poslanec Državnega zbora znotraj stranke SAB.

Toda Franc Kramar ni bil le poslanec in dolgoletni župan Bohinja ter univerzitetni diplomirani inženir lesarstva. Najpomembneje – bil je oče treh otrok, mož in dedek. Vsem njegovim najbližjim ob tej priliki ponovno izrekam iskreno sožalje.

Pravijo, da Bohinj po njegovi smrti nikoli več ne bo enak. Slovenska lokalna in državna politika sta izgubili trmastega in vztrajnega moža, ki je v ospredje svojega delovanja vseskozi postavljal malega človeka. Najvišje na lestvici njegovih prizadevanj so bili mali ljudje, Bohinjci in Bohinj.

Občino Bohinj je najprej vodil med letoma 1994 in 1998, daljše županovanje pa je sledilo od leta 2002 do izvolitve za poslanca v Državni zbor leta 2018. V dveh desetletjih se je dodobra naučil politične podjetnosti, saj je kot župan uspešno krmaril tako z občinskim svetom kot z ljudmi, ki so mu večkrat izkazali podporo in ga podprli na volitvah.

Kot se radi pošalijo domačini, je Franc besedo Bohinj verjetno najpogosteje uporabljal. Mnogi celo menijo, med njimi dolgoletni dopisnik Dnevnika za Gorenjsko, da je z odmevno javno podobo iz časa županovanja predstavljal kar sopomenko za »državo Bohinj«.

Preden je poslanec Kramar zaradi težke bolezni zapustil poslanske klopi, je 27. maja lani v tem državnem zboru dobil eno svojih najpomembnejših političnih bitk: bitko za TNP. Uspelo mu je prepričati tako koalicijo kot opozicijo in s široko podporo doseči tisto, za kar se je deset let močno trudil in se je zdelo praktično nemogoče – s spremembami Zakona o Triglavskem narodnem parku smo osmim parkovnim občinam zagotovili prepotrebna proračunska sredstva.

Z novelo Zakona o TNP smo v stranki SAB s prvopodpisanim Francem Kramarjem dosegli, da se način in višina dodeljevanja državne podpore razvojnim projektom parkovnih občin na novo definirata. Osmim parkovnim občinam bo odslej namenjeno 0,2 odstotka dohodnine, pobrane v državi, znesek pa si bodo občine med seboj razdelile po deležih, ki so jih sporazumno – in ob pomoči Franca Kramarja – določili župani.

Kot je poslanec Kramar dan pred glasovanjem maja lani povedal, citiram, »je Zakon o TNP eden največjih problemov zgornje Gorenjske in Primorske. Zato je prav, da od besed preidemo k dejanjem in enkrat sprejmemo tako dopolnitev, ki bo lokalnemu prebivalstvu v TNP omogočala, da se bo lahko razvijalo primerljivo z ostalimi kraji, ki prepovedi nimajo. Poslanke in poslanci, pozivam vas, da to podprete,« je tedaj zaključil Kramar. Njegov dolgoletni trud in prizadevanja so bili brez glasu proti končno uresničeni.

Uspelo mu je, ker je bil zavezan dejanjem, ne besedičenju in praznim obljubam. Bil je človek akcije.

Spoštovani vsi prisotni,

Franc Kramar je imel pred očmi jasne cilje in jih neomajno zasledoval. Bil je dovolj pogumen in po gorenjsko trmast, da jih je tudi uresničil.

Stikom in srečanju z ljudmi se ni izogibal. Znal je prisluhniti in v poplavi birokratskih predpisov najti logične in zdravorazumske rešitve.

Leta 2017 ga je v Bohinju obiskala naša predsednica in mu obljubila podporo pri reševanju lokalnih težav. Sam je povedal, da mu je od takrat ostala v spominu kot delavna in odločna oseba, ki vedno naredi to, kar obljubi. Po tem je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo naše politične poti povezale. Leta 2018 so tudi se in skupaj smo uspeli. Marsikdo takrat ni verjel v to, da se bo stranka SAB uvrstila v parlament, toda Franc Kramar zagotovo je!

V SAB smo vedeli, da v naše vrste prihaja odgovoren človek, ki se bo – tako kot naši poslanci in podporniki – vedno boril za socialno-liberalne vrednote in za dobro države in njenih ljudi.

Franc ni bil človek mnogo besed. Znal je pokazati, kaj ga jezi, se razburiti in biti nejevoljen, toda vedno z razlogom. Stalno je opozarjal na žulje, ki so tiščali socialno šibke in zavirali razvoj gospodarstva. Želel si je, da bi v Sloveniji končno začela delovati socialna in pravna država.

Prav zato je bil v Državnem zboru član Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, član Odbora za gospodarstvo, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.

Lahko bi rekli, da je znotraj Državnega zbora izpolnil tudi svoje poslanstvo, svojo največjo željo – sistemsko rešitev za nadaljnji razvoj TNP in prebivalcev v njem. Žal pa ga je bolezen vzela veliko prezgodaj in z njim še mnogo idej, ki jih je načrtoval.

Franca Kramarja se bomo v stranki SAB spominjali kot pokončnega in ponosnega človeka. Želimo mu miren počitek in mehko gorenjsko zemljo.

Spoštovani poslanski kolega, dragi Franc!

Oj, Triglav, v spominu mi je tvoj čar,

zato pa te ljubim in bom te vsekdar,

in zadnja ko ura odbila mi bo,

pod tvojim obzorjem naj spava telo,

kjer radostno ptički naznanjajo dan,

oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!

Počivaj v miru in hvala, da si bil del SAB-ove zgodbe!