Ljubljana, 15. april 2021 – V poslanski skupini SAB smo vložili zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, na kateri želimo odpreti razpravo o nepravičnem in nepoštenem izplačilu koronskih dodatkov za zaposlene v zdravstvu in DSO-jih napram zaposlenim po ministrstvih. Naš cilj je preveriti in ugotoviti, zakaj je pri izplačilih prišlo do tako velikih razhajanj in razlik. Predlagamo, naj vsi, ki so pri delu enako ogroženi zaradi virusa, prejmejo enak znesek dodatka. Ta naj bo po vzoru nekaterih držav izplačan v nominalnem znesku in ne v odstotkih, kot to velja sedaj.

Novi koronavirus je nedvomno zaznamoval naša življenja, zato je prav, da država za blažitev posledic epidemije pomaga tako ljudem kot gospodarstvu. Država je nase prevzela veliko finančno breme, beležimo zgodovinsko visok javni dolg, za izplačilo dodatkov za delo v času epidemije pa smo v enem letu porabili okrog pol milijarde evrov.

»Pomoč ljudem je v času epidemije nujna in dobrodošla, toda za nas je nesprejemljivo, da so se koronski dodatki izplačevali na način, kot so se. Skrajno nepošteno je, da so zdravniki prejeli po nekaj tisoč evrov dodatka, rekorder med njimi kar 8.000 evrov. Na drugi strani so zaposleni v domovih starejših občanov (DSO) prejeli po 1,4 evra bruto dodatka na uro, kar v enem mesecu ob opravljenih 180 urah dela znese okrog 250 evrov,« je v izjavi medijem povedala predsednica in poslanka Alenka Bratušek.

Ob tem je z ogorčenjem dejala, da so zaposleni v DSO-jih ob stalnem stiku z okuženimi in ob delu v rdečih oz. sivih conah prejeli mizerne dodatke, medtem pa zdravnik, ki s covid bolniki sploh ni prišel v stik, kar 8.000 evrov. Sprašujemo se, kako je to mogoče?!

V stranki SAB smo bili šokirani, ko smo prejeli odgovor vlade na pisno poslansko vprašanje o izplačilu koronskih dodatkov po kabinetih ministrstev. »Zgroženi smo bili, ko smo videli, da je zaposleni v kabinetu ministra za obrambo decembra lani prejel 1.528,14 evra dodatka in zaposleni v kabinetu ministra za notranje zadeve aprila lani 1.150,24 evra koronskega dodatka. Ta dva rekorderja sta po zbranih podatkih vidno izstopala,« je poudarila Alenka Bratušek.

Prepričani smo, da je do tovrstnih razlik prišlo zaradi izplačila dodatkov v odstotkih in ne v nominalnem znesku, kot je to urejeno v nekaterih drugih državah. Koronski dodatki v javnem sektorju so bili izplačani v hudo nesorazmernih zneskih – tudi v odnosu do gospodarstva. »Tam so dodatki znašali do 200 evrov, izplačani pa so bili lahko le tistim zaposlenim, ki prejemajo plačo do višine dvakratnika minimalne plače,« je dodala predsednica Bratušek.

V SAB pričakujemo, da bomo na seji komisije prišli do javnih podatkov o izplačilih koronskih dodatkov v javnem sektorju in ugotovili, ali je morebiti kje prišlo do izkoriščanja. Predlagamo, naj se v javnem sektorju izplačevanje dodatkov uredi na način, kot je v gospodarstvu, torej v enakem znesku za vse. »Po naši oceni so bodisi zdravnik, medicinska sestra, bodisi bolničar ali čistilka enako ogroženi z virusom, zato je skrajno neprimerno in nepošteno, da so razlike v izplačilih tako velike,« je sklenila Bratuškova.

V sled navedenega Komisiji za nadzor javnih financ v sprejem  predlagamo naslednji sklep:

Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila z izplačevanjem dodatkov javnim uslužbencem v času epidemije covid-19 in ugotavlja, da izplačila niso bila pravična glede na zaposlene v zdravstvu in DSO-jih z neposrednim stikom s covid bolniki v t. i. rdečih oz. sivih conah. Vladi predlaga, naj izplačevanje uredi sistemsko in na pravičen način.