“V našem načrtu je, da stranke demokratične opozicije dobimo dovolj glasov za sestavo nove vlade, eventualno skupaj s kakšno novonastalo stranko,” pušča odprte možnosti vodja poslancev SAB. Stranke leve sredine poziva k timskemu delu, ker da je medsebojno tekmovanje neproduktivno.”

Intervju časnika Večer, Žana Vertačnik, 2. 9. 2021. Avtor fotografije: Robert Balen, Večer. 

Do povolilnega sodelovanja Koalicije ustavnega loka se je formalno opredelila še SAB. Pri pripravi dogovora bo v imenu stranke sodeloval generalni sekretar Jernej Pavlič, so sporočili po torkovem izvršnem odboru, kjer so podprli sodelovanje strank po volitvah. Kot zagovarjajo, bi na državnozborskih volitvah vsaka stranka nastopila s svojo listo kandidatov in programom. Potem bi oblikovali “trdno levosredinsko vlado, brez strank, ki so odgovorne za trenutno slabo stanje države”. Puščajo pa odprta vrata za pogovore z “morebitnimi novimi strankami, če bodo delile našo skupno vizijo in vrednote”, podobno se v nadaljevanju opredeljuje tudi vodja poslancev Maša Kociper.

S približevanjem volilnih kampanj je eskaliralo rivalstvo med opozicijskimi strankami leve sredine. Koliko zaupanja po vašem vlivate ljudem, da lahko prevzamete naslednjo vlado?

”V situaciji, ko bo imela levosredinska opozicija, rečemo ji opozicija demokratičnih strank, kamor pa ne štejem Desusa, po volitvah večino, ne vidim nobene težave, da ne bi sodelovali, kot je treba. Ljudje potrebujejo alternativo sedanji vladi in koaliciji, to smo mi absolutno sposobni ponuditi. V preteklosti smo res imeli nekaj težav, odkar smo v opoziciji, pa smo pokazali, da kljub različnim programom znamo stopiti skupaj. Praktično vsa parlamentarna glasovanja so enotna. To pa ne pomeni, da smo ena in ista stranka. Ključno se mi zdi, da bo predsednik bodoče vlade, kdorkoli bo, razumel, da je vsaka koalicija v Sloveniji zahtevna, da je treba spoštovati koalicijske partnerje, jih upoštevati in da samo s skupnim sodelovanjem, usklajenimi akcijami in jasnimi in določenimi cilji, kaj želimo narediti in v kolikšnem času, lahko delamo dobro. Prepričana sem, da bomo to znali.”

Kdo se je doslej profiliral kot vodja Koalicije ustavnega loka?

”Težko rečem, komu se je uspelo profilirati. Na to gledam drugače, in sicer z vidika, kako bomo kot skupina strank prepričali dovolj volivcev, da bomo imeli trdno večino za kreiranje svoje vlade. Večino, ki ne bo zahtevala hudih kompromisov, koga še je treba vključiti, da bi do vlade prišlo. Kdo jo bo vodil, je v demokraciji precej jasno – tisti, ki bo na volitvah prejel največ glasov. Ključno bo, kdo bo imel mandatarski potencial, torej kdo bo tisti, ki bo znal v težki situaciji prevzeti vajeti, sprejemati koalicijske partnerje kot enakovredne, delovati z njimi na način, da bomo sklepali kompromise in medsebojno popuščali. Ne morete pa pričakovati, da bomo na levi sredini kadarkoli delovali tako, kot delujejo na desnici, brez vsakega svojega premisleka in popolnoma podrejeni enemu vodji, ki bi mu slepo sledili. Tudi levosredinski volivci tega ne želijo in tega od nas ne pričakujejo.”

LMŠ iz meseca v mesec javnomnenjsko izgublja. Bi to lahko bil razlog, da vas njen predsednik Marjan Šarec z željo po preboju v ospredje prehiteva z nedogovorjenimi akcijami?

“Medijski prostor je za vsako politično stranko pomemben. Je možnost, da opozoriš nase in svoje politične prioritete. A v tem trenutku je kakršnokoli tekmovanje neproduktivno, saj moramo volivcem pokazati, da bomo, kljub temu da smo različni, znali sodelovati in sprejemati kompromise. Zato se v SAB skušamo držati sprejetih dogovorov in pozivamo k timskemu delu, ki nas bo pripeljalo do uspeha. Konstruktivnost pa pričakujemo tudi od ostalih, že zdaj, ko sodelujemo, še posebno pa v času po volitvah. Bom kar odkrita, predvsem to pričakujemo od Levice. Namreč, če bi ta stranka po prejšnjih volitvah v vlado vstopila kot polnopravni partner, bi imeli močno vlado z 52 glasovi. Tako močno podporo, kot smo jo enkrat že imeli, pa zaradi njihove odločitve nismo prišli do nje, bomo zdaj morah spet iskati na naslednjih volitvah. Tudi od strank, katerih programi so morda nekoliko drugačni, pričakujem sprejemanje kompromisov. To je del vsake politike, zlasti pa politike, ki jo vodijo koalicijske vlade.”

Javnomnenjsko med opozicijskimi strankami leve sredine SAB kaže najslabše. Kako resno vas lahko ogrozijo še novi politični projekti?

“Res je, da je SAB med štirimi strankami demokratične opozicije stranka z najmanjšo podporo, vendar vse raziskave kažejo, da imamo zelo trdno bazo. Smo stranka, ki je pred dvema mandatoma začela iz nič in postopoma raste. Na naslednjih volitvah pričakujemo vsaj nekaj poslancev več in organsko rast naprej. Glede na povedano tudi ne pričakujemo, da bi nas lahko nove stranke izrinile, celo v situaciji, ko je prišla SMC in imela rekordno veliko število poslancev, se je novonastala SAB uvrstila v parlament.”

S kom od nepovezanih poslancev ste se pogovarjali o prestopu v vaše vrste? Kako dobro bi lahko poslanka Janja Sluga kohabitirala z vašo predsednico? 

“Z vsemi štirimi nepovezanimi poslanci se v SAB zelo dobro razumemo. Z Janjo Slugo sva zelo dobro sodelovali, tudi ko je bila v prejšnji koaliciji in je imela fer odnos, tudi z Igorjem Zorčičem redno komunicirava. Vendar njihove situacije ne vidimo kot način za kupovanje dodatnih poslancev oziroma glasov, ampak kot možnost sodelovanja, za katero mora biti obojestranska pripravljenost. Zato ponudb v smislu, pridite k nam, mi vam ponujamo to in to, v SAB ne dajemo.”

Koliko priložnosti pa vam je ponudilo razpadanje Desusa? Koliko članov se je v zadnjem obdobju prelilo iz upokojenske stranke k vam?

“V SAB smo že večkrat pokazali, da smo stranka, ki zastopa interese upokojencev. Ne samo zato, ker je to izjemno veliko volilno telo, ampak ker je to del državljanov Slovenije, od katerih so nekateri v izjemno slabem položaju. To so ljudje, ki so celo življenje delali, izpolnili takrat zahtevano delovno dobo in starostne pogoje za upokojitev, pa vendar zdaj živijo pod robom revščine. Takih ljudi je med upokojenci 92 tisoč. Mnogi med njimi so politično aktivni in nas prosijo za pomoč. V našem programu je nekaj zavez in precej teh smo uresničili, tudi glede na to čutimo prirast bivših članov Desusa.”

Kolikšen je?

“Več informacij v tem trenutku ne bi dajala.”

Ali ste kot stranka, ki zagovarja sorodne vsebine in nagovarja segment upokojencev, vzpostavili sodelovanje s poslanci Desusa? Koliko se pogovarjate z vodjo Francem Juršo

“Z gospodom Juršo imam zelo dober odnos, in ko smo bili skupaj v koaliciji, sva zelo dobro sodelovala. Odkar ne vemo več, kaj točno se v Desusu dogaja, je te komunikacije manj. Vedenje poslancev Desusa mi je nerazumljivo, obrnili so se proti lastni stranki in delujejo v nasprotju z njenimi navodili ter željami njihove volilne baze. Imajo se za zmerno opozicijo, hkrati pa pri vseh ključnih glasovanjih glasujejo s koalicijo. Zame to nikakor ni opozicijska stranka, ampak trden steber koalicije.”

Ste se v SAB pogovarjali z NSi o povolilnem sodelovanju? Ali bi sodelovali z njimi, ko se karte po volitvah na novo premešajo?

“Pogovorov z NSi ni bilo, to lahko zatrdim, razen če zanje ne vem, o čemer pa močno dvomim. Kot stranka smo z njimi tradicionalno dobro sodelovali, glede na njihov položaj v vladi pa smo precej razočarani. Ne glede na to, da ne podpiramo vlade Janeza Janše in smo do nje zelo kritični, vse krivde ne moremo pripisati le SDS. Način, na katerega ta vlada deluje, ne samo politike, ki so na določenih področjih različne od naših, je za nas popolnoma nesprejemljiv. Gre za avtoritarne težnje, delovanje v nasprotju z načeli pravne države in svobode medijev, demokratičnosti, spoštovanja človekovih pravic, klientelizem, elitizem … In NSi igra zelo pomembnega podpornika že s tem, ko se od vsega naštetega ne distancira in ni nikoli kritična. S tako stranko SAB ne more sodelovati.”

Kako smiselno je osem mesecev pred predvidenimi volitvami govoriti o izključevanju strank? 

“V SAB ne govorimo o izključevanju, govorimo pa o kratko- in srednjeročnih načrtih. V našem načrtu je, da stranke demokratične opozicije dobimo dovolj glasov, da sestavimo novo vlado, eventualno skupaj s kakšno novonastalo stranko. Naša želja je, da se distanciramo od slabih praks v času vladanja te koalicije, da počistimo, kar je bilo narejeno narobe, in vzpostavimo normalne načine delovanja države. Upam, da so še tisti volivci, ki so bili kritični do levosredinskih koalicij, dokončno dojeli, kakšna pa je vendarle razlika med načinom vladanja desnosredinske in levosredinske koalicije.”

Opozicija je polno oborožena z interpelacijami, prva sledi zoper šolsko ministrico Simono Kustec. Pod katero se boste podpisali in jo spisali vi?

“Najprej bomo počakali, da ministrica za izobraževanje ozdravi, kar mislim, da je korektno. Sledili bosta še dve, ki sta pripravljeni, in če se bomo v demokratični opoziciji dogovorili, da smo vsi za, bomo v SAB podpisali vse. Tudi če ne bodo uspešne, jih razumemo kot javno kritiko dela ministrov in zagovor pred državljani na področjih, kjer mislimo, da vlada ne dela dobro. Podobno je s konstruktivno nezaupnico, ki bi jo, če bi se v nekem trenutku pokazalo, da imamo 46 glasov, še bolje 47, podprli. Ampak poslancem roke ne moreš zlomiti. Nekateri volivci težko razumejo, da dokler glasov ni, jih pač ni. Je pa za nas še posebej pomembno, da v tem položaju visečega parlamenta izpeljemo nekaj svojih programskih prioritet, ena najpomembnejših je zakon o prepovedi plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki smo ga pripravili v SAB. Zavedamo se pomembnosti ekološkega področja in varstva okolja, to bo za nas na naslednjih volitvah absolutna prioriteta.”

Očitno gremo v četrti val epidemije, če vladi pri njenem spopadanju spodleti, ali bi v SAB podpisali interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, sicer javnomnenjsko zelo priljubljenega?

“Ker se v SAB trudimo biti kooperativni, nerada napovedujem, preden se v demokratični opoziciji dogovorimo. Če bomo imeli argumente, ki bodo stali, pa je interpelacija tudi proti njemu možna in jo bomo vsekakor podprli. Je pa situacija skrb zbujajoča, upamo, da nadaljnjega zapiranja države ne bo, da se bodo šolarji vrnili v šole in v šolskih klopeh tudi ostali. Upamo, da se bo število cepljenih povečalo in da se bo lahko svet čim prej vrnil v normalne tirnice.”

“Upam, da so še tisti volivci, ki so bili kritični do levosredinskih koalicij, dojeli, kakšna je razlika med načinom vladanja desno in levosredinske koalicije Zavedamo se pomembnosti ekološkega področja in varstva okolja, kar bo za SAB na volitvah prioriteta.”

Na vidiku referendum, če …

Odločanje o demografskem skladu se je zamaknilo v prihodnost. Kje pri tem, kar je na mizi zdaj, vidite največje težave?

“Demografski sklad je po našem mnenju eden najbolj problematičnih zakonov te vlade. V opoziciji smo ponudili popolnoma drugo rešitev, pa ni bila sprejeta. Dolgo se je govorilo o demografskem skladu, ampak v SAB smo ga vselej razumeli kot sklad, v katerem se denar neko obdobje oplaja in se uporabi kasneje, ko se ve, da bomo imeli na področju pokojninske blagajne velike težave. Sklad, kot ga ponuja ta koalicija, pa pomeni predvsem centralizirano vladno upravljanje denarja na način, da se denar deli že zdaj kot neko darilo koalicijskim partnerjem. NSi-ju denar za velike družine, Desusu za upokojence, SMC-ju spet za nekaj drugega. Mi temu odločno nasprotujemo. Če bo zakon sprejet, bomo aktivni pri pripravah na referendum.”

“Poslancem roke ne moreš zlomiti. Nekateri volivci težko razumejo, da dokler glasov ni, jih pač ni,” možnosti konstruktivne nezaupnice komentira vodja poslancev SAB Maša Kociper