Ljubljana, 26. januar 2022 – Državni zbor je s široko podporo sprejel spremembe Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki smo jih maja lani s prvopodpisanim poslancem Markom Bandellijem vložili v zakonodajni postopek. Z uzakonjenimi rešitvami skrajšujemo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni. Spremembe smo pripravili s ciljem izboljšanja položaja samozaposlenih in obrtnikov ter finančne razbremenitve gospodarstva.

»V stranki SAB smo vedno podpirali podjetnike, obrtnike in samozaposlene, saj sta uspešno gospodarstvo in zasebni sektor ključna za močno socialno državo in višje pokojnine. S sprejetimi spremembami smo prisluhnili s.p.-jem, obrtnikom in delodajalcem, ki že vrsto let pozivajo k skrajšanju obdobja izplačila nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca. Težko pričakovane rešitve za omenjene skupine bodo pozitivno vplivale tudi na gospodarstvo in njegovo konkurenčnost,« pojasnjuje prvopodpisani pod oba zakonska predloga Marko Bandelli.

Z novelama skrajšujemo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko nadomestilo za bolniško odsotnost izplačujejo delodajalci, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu.

Če želi Slovenija ohraniti močno socialno državo, mora poskrbeti za uspešno gospodarstvo. V stranki SAB se tega zelo dobro zavedamo. Epidemija je namreč terjala svoj davek; številna podjetja so prenehala z delovanjem, obenem so nekatere tuje družbe zapustile našo državo zaradi nekonkurenčnosti na področju stroškov dela. Zdaj, ko se epidemija izteka, je pravi čas, da država sprejme daljnosežne ukrepe za dvig gospodarske aktivnosti na najvišjo možno raven.

Sprejeti noveli tako zasledujeta več ciljev:

Prvi je približati položaj samozaposlenih oz. samostojnih podjetnikov položaju redno zaposlenih, ko gre za uživanje pravice do bolniške odsotnosti.

Spomnimo, da s.p.-ji po veljavni zakonodaji vse potrebne davke in prispevke plačujejo za 30 koledarskih dni, pa čeprav v primeru bolezni ne morejo delati in ustvarjati prihodkov. Zamud s plačilom davkov in prispevkov ne morejo tvegati zaradi takojšnje izvršbe in stroškov, povezanih z njo, pa tudi zaradi izgube posla, če gre za kandidiranje na javnem razpisu.

Vse prevečkrat se torej zgodi, da se samozaposleni odpovedujejo bolniški odsotnosti ali jo skrajšajo na minimum in ponovno začnejo delati, četudi niso zdravi. S tem povzročajo nadaljnjo škodo svojemu zdravju, zdravju sodelavcev in poslovnih partnerjev ter škodo širšemu delovnemu procesu, kar s seboj nosi visoke stroške. Vse to nam je v praksi pokazala epidemija covida-19.

Drugič bomo s krajšim obdobjem kritja bolniških nadomestil v breme delodajalca vplivali na zmanjšanje prekarnega dela, saj bi se delodajalci lažje odločali za redno zaposlitev samozaposlenih. Ti bodo zanje poslej manjši strošek.

Tretjič bodo predlagane spremembe ugodno in pozitivno vplivale na konkurenčnost gospodarstva, kar bo k nam lahko pritegnilo nove vlagatelje. Z novimi delovnimi mesti, ki bi jih ustvarili, bi se povečali tudi prihodki državnega proračuna, blagajne ZPIZ in zdravstvene blagajne.

Resda se bodo izdatki ZZZS za izplačilo bolniških nadomestil sprva povečali, po naši oceni in na podlagi podatkov za leto 2019 za največ 35 mio evrov letno, toda dolgoročne finančne posledice bodo lahko celo manjše od pričakovanih. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne na dolgi rok. In to je rešitev, ki je dobra tako za državo, kot za s.p-je, obrtnike in podjetnike.

Zahvaljujemo se vsem, ki so podprli naš predlog, tudi koalicijskim poslancem.