Ljubljana, 19. maj 2021 – V poslanski skupini SAB smo v zakonodajni postopek vložili noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerima skrajšujemo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni. Zakonske rešitve bodo zmanjšale prekarno delo, izboljšale položaj samozaposlenih, finančno razbremenile gospodarstvo in pozitivno vplivale na njegovo konkurenčnost tako na ravni EU kot v svetu. 

Zdaj, ko se epidemiološka slika izboljšuje in epidemija umirja, je pravi čas, da država sprejme daljnosežne ukrepe za dvig gospodarske aktivnosti na enako ali višjo raven, kot pred covid krizo. Delodajalci, samostojni podjetniki in samostojni zavezanci (med katere sodijo obrtniki, kmetje idr.) že vrsto let pozivajo k spremembi veljavnega Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi z dolžino obdobja, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev za bolniško odsotnost delavca. V poslanski skupini SAB smo jim prisluhnili in zanje predlagali ustrezne zakonske rešitve. 

»Zakonska predloga skrajšujeta čas kritja bolniških v breme delodajalca s sedanjih 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar za največ 120 delovnih dni v koledarskem letu, na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar za največ 80 delovnih dni v koledarskem letu,« pojasnjuje poslanec SAB Marko Bandelli, prvopodpisani pod oba zakonska predloga. 

Primerjalno pravni pregled v EU kaže, da delodajalci v Sloveniji plačujejo višje nadomestilo (80 % plače delavca) kot v ostalih državah članicah. V Avstriji tako nadomestilo znaša 50 % plače, v Nemčiji 70 % plače, na Češkem 60 % povprečne plače in na Madžarskem 70 % povprečne plače. Prav tako je v Sloveniji iz naslova bolniške odsotnosti delodajalec zavezan k plačilu dlje časa, tj. 30 dni, medtem ko se na Češkem nadomestilo v breme delodajalca izplača za manj kot 14 dni in na Madžarskem 15 dni.

V stranki SAB poudarjamo, da je delodajalec v času bolniške odsotnosti delavca, ki ni povezana z delom, izpostavljen dodatnim stroškom iz naslova reorganizacije nemotenega delovnega procesa. »Gre za nadomeščanje dela odsotnega delavca, čigar delo mora prevzeti drugi delavec, ki se mu posledično poveča obseg dela, povečanemu obsegu dela pa sledi najmanj izplačilo za nadurno delo. To pomeni, da delodajalec nosi finančno breme za praktično vsa tveganja,« dodaja Bandelli. 

V letu 2019 je bilo več kot 785 tisoč primerov absentizma iz naslova bolezni in poškodbe zunaj dela, za katere je nadomestila plačeval delodajalec. Iz istega naslova je ZZZS absentizem pokrival za več kot 59 tisoč primerov, je razvidno iz poslovnega poročila ZZZS za leto 2019.

Glede na navedeno verjamemo, da je naša ureditev ustrezna in se čas plačila nadomestila delodajalca in seveda samozaposlenih zniža na 20 dni. 

 

Poglavitne rešitve in dodana vrednost predlogov zakonov

Oba zakonska predloga prinašata dolgoročne pozitivne posledice za zdravje ljudi in za gospodarstvo:

  1. S krajšim obdobjem kritja bolniških v breme delodajalca bi vplivali na zmanjšanje prekarnega dela, saj bi se delodajalci lažje odločali za redno zaposlitev samozaposlenih, če bi bilo breme delavca za njih manjše. Z rešitvami, ki jih predlagamo v SAB, torej varujemo zaposlitve in znižujemo stopnjo brezposelnosti.
  1. Obe noveli bi prispevali k enakopravnejšemu položaju samozaposlenih in samostojnih zavezancev, ko gre za uživanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, konkretno bolniške odsotnosti. Spomnimo, da po veljavni zakonodaji vse potrebne davke in prispevke plačujejo za 30 koledarskih dni, pa čeprav v primeru bolezni ne morejo delati in ustvarjati prihodkov. Vse prevečkrat se torej zgodi, da se te kategorije zaposlenih odpovedujejo bolniški odsotnosti ali jo skrajšajo na minimum in začnejo poslovati, četudi niso zdravi. Opustitev počitka za okrevanje pa lahko vodi v resne zdravstvene težave. Z našo rešitvijo samozaposleni in samostojni zavezanci ne bi bili več prisiljeni opuščati ali krajšati bolniškega staleža.
  1. Finančna razbremenitev gospodarstva, ki bo dolgoročno prispevala k učinkovitejšemu okrevanju po epidemiji in dvigu konkurenčnosti na ravni EU in v svetu.

 

Finančne posledice

Resda se bodo izdatki ZZZS za izplačilo bolniških nadomestil sprva povečali, toda dolgoročne finančne posledice bodo manjše od pričakovanih (okrog 35 mio letno). Izboljšano zdravstveno stanje zaposlenih in samozaposlenih bo namreč rezultiralo z manjšo obremenitvijo zdravstvene blagajne na dolgi rok.  

Ker bodo predlagane spremembe pozitivno vplivale tudi na konkurenčnost gospodarstva, bo to k nam pritegnilo nove vlagatelje. Z novimi delovnimi mesti, ki bi jih ustvarili, pa bi se povečali tudi prihodki v državni proračun. 

Predloga novel bi ob sprejetju stopila v veljavo s 1. 1. 2022.

*OPOMBA: V SAB izpostavljamo, da vloženi noveli ne posegata v obdobje plačila nadomestila v breme delodajalca, ko gre za nezmožnost dela zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Ocenjujemo namreč, da mora delodajalec brezkompromisno zagotavljati varnost in zdravje pri delu in njegove odgovornosti iz tega naslova ne gre zmanjševati.