Ljubljana, 6. december 2021 – Na nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, sklicani na zahtevo SAB in ob podpori LMŠ, SD, Levice in Nepovezanih poslancev, smo odprli razpravo o nedavnem političnem kadrovanju in mahinacijah v energetiki. Ocenjujemo, da bi morali vpleteni za ravnanja nemudoma prevzeti politično odgovornost, ob potrjenih špekulacijah o domnevnem uničenju družbe Gen-I pa tudi osebno odškodninsko odgovornost. Želeli smo, da se javnost in poslanci seznanijo z novimi dejstvi o potencialnem izčrpavanju energetskih podjetij, kršenju načel korporativnega upravljanja in vpletenosti politike v nezakonite kadrovske menjave. 

Za politično kadrovanje ni značilen izbor najustreznejših kandidatov, temveč posameznikov iz vrst političnih strank, ki praviloma delujejo v njihovo korist in nimajo ustreznih strokovnih znanj. Nezadostno usposobljen kader v podjetjih v državni lasti ali v večinski lasti države zavira produktivnost, inovativnost in konkurenčnost, nasploh pa nekompetentni posamezniki v vodstvu teh podjetij škodujejo družbi in celotni državi.

Tako so dogajanja v vrhovih slovenske energetike nesprejemljiva – in to kljub dejstvu, da se kadrovske menjave do določene mere opravljajo pod tako rekoč vsako vlado. Toda tako kot pri številnih drugih stvareh obstoječa oblast na tem področju dosega nove mejnike in gre v povsem nepojmljive razsežnosti. Hitrost in brezkompromisnost, s katero se je vlada Janeza Janše lotila kadrovskih čistk in prevetritev v energetiki, sta več kot zaskrbljujoči.

Kot je znano, je država z energetskimi podjetji v neločljivo tesnem odnosu: proizvodna podjetja (HSE, Gen energija in hčerinske družbe), operater trga z elektriko Borzen, sistemski operater prenosnega omrežja ELES in sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo SODO so v 100 % lasti države (pri čemer so Borzen, Eles in Sodo tudi v neposrednem upravljanju ministrstva za infrastrukturo), elektrodistribucijska podjetja (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) so v več kot 75 % lasti države,  v nekaterih drugih pa ima država »zgolj« velik vpliv (Petrol). Sestave nadzornih svetov in ljudi, ki sedijo v vodstvih družb, so tako v večini primerov povezane s politiko. In prav te povezave je vlada Janeza Janše sklenila v celoti ukrojiti po svojih željah.

Kadrovski cunami v energetiki se je začel v HSE

Začelo se je oktobra 2020 in prvi je bil na udaru Holding slovenskih elektrarn, ena od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki ima med drugim v lasti Termoelektrarno Šoštanj, Savske, Soške in Dravske elektrarne ter Premogovnik Velenje. Potem ko je bil konec meseca septembra za predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga imenovan Janez Žlak, je SDH konec oktobra zaradi »poslovanja družbe in njenih bodočih izzivov« odpoklical večino nadzornikov predstavnikov kapitala v HSE. Že takoj se je ob tem začelo ugibati, da gre verjetno za uvod v menjavo uprave HSE. Da to drži, se je potrdilo ob imenovanju novega predsednika nadzornega sveta, Franca Doverja (kvota SDS). Če je ta ob svojem imenovanju še izrazil pričakovanje o konstruktivnem sodelovanju s poslovodstvom HSE, se je izkazalo, da je šlo za prazne besede, saj je Stojana Nikolića le nekaj dni pozneje zamenjal Viktor Vračar (kvota SMC).

Skoraj istočasno je bil za novega direktorja Borzena (potem ko je to mesto kot v. d. krajši čas zasedal Peter Žmak iz kvote NSi) imenovan Martin Bratanič (kvota SDS). Kot zanimive reference slednjega velja izpostaviti mesto nadzornika državne elektroenergetske družbe SODO (zaseda ga od aprila) in vodenje kabineta ministra Vizjaka v času, ko je bil ta minister za gospodarstvo.

Nato so se začele priprave na kadrovsko čistko in prevetritev na Gen-I-ju. Najprej je bil na čelo nadzornega sveta GEN Energije imenovan Cvetko Sršen, vidni član SDS, ki vodi tudi upravo Telekoma.

Po krajšem zatišju se je začelo dogajanje stopnjevati v začetku novembra 2021.

Najprej je bil štiri mesece in pol pred potekom mandata v petek, 5. 11. 2021, predčasno in iz krivdnih razlogov razrešen dolgoletni predsednik uprave Elektra Ljubljana, Andrej Ribič. Sporazumno končanje delovnega razmerja mu je v poslanski skupini SDS najprej ponudil generalni sekretar SDS Borut Dolanc, kar je z vidika korporativnega upravljanja nepredstavljivo in nesprejemljivo. Ker Ribič na ponujeno ni pristal, ga je nekaj dni za tem razrešil nadzorni svet.

Naslednji v vrsti kadrovskih menjav je bil Robert Golob, ki Gen-I vodi že 15 let in se mu je mandat iztekel 17. novembra. Gen-I je sicer v lasti dveh družbenikov: GEN energije in GEN-EL naložb. GEN energija kot krovna družba v skupini GEN je v 100 % lasti države.

O imenovanju poslovodstva Gen-I odloča skupščina Gen-I, in sicer s soglasjem obeh družbenikov. Nadzorni svet Gen energije na seji 8. 11. 2021 ni dal soglasja za Golobovo ponovno imenovanje.

Že to, da so odgovorni stvari pustili odprte do samega konca (17. november je bil tik pred vrati), je v celoti neodgovorno in po besedah Goloba »pove vse o upravljavski sposobnosti politike«. In res, glede na prijeme je očitno, da želijo določeni posamezniki oškodovati in uničiti Gen-I. Na vpletenost politike kažejo tudi besede Toneta Krkoviča, v katerih je izdal, da naj bi mu načrte o zamenjavi Goloba v telefonskem pogovoru prvi razkril davčni utajevalec Rok Snežič.

Kot je Golob poudaril na novinarski konferenci, »podjetja, ki naredi tri milijarde letno, ne pustiš brez vodstva«. Načrtovani dobiček naj bi letos presegli za štirikrat. Lani je imel Gen-I 2,2 milijardi evrov prihodkov, letos 3 milijarde.

Kot je bilo poudarjeno na novinarski konferenci, so zaposleni v Gen-i-ju v zadnjih nekaj tednih »med družbeniki podjetja Gen-I ter njihovimi nadzornimi sveti priča politično motiviranim posegom, s katerim se odločevalci, ki imajo za to zakonite pristojnosti, pa tudi tisti, ki teh nimajo, vpletajo v kadrovanje ter korporativno upravljanje mednarodno uspešnega podjetja.«

V zelo zanimiv okvir vse skupaj postavljajo tudi navedbe, da naj bi se del težav skrival v dejstvu, da skuša Gen-I dokazati, da je podnebna kriza lahko tudi poslovna priložnost. V podjetju so pripravili izvedljiv načrt za dosego državnih ciljev na področju razogljičenja energetike  – kar je običajno naloga vlad. Podjetje že dlje časa poudarja pomembnost vložkov v obnovljive vire in trdi, da je scenarij popolnoma izvedljiv. Golob je ob tem opozoril, da politika za to nima posluha in da si »verbalno prizadeva za neke cilje, v resnici pa jih ruši.«

Zadnji v vrsti menjav v energetiki je bil Boris Sovič, ki je upravi Elektra Maribor predsedoval od leta 2012, njegov mandat pa bi potekel 14. marca 2022. 11. 11. 2021 so ga razrešili iz poslovnih razlogov, kot glavni očitek se je navajalo počasno priključevanje malih sončnih elektrarn na omrežje. Špekulacije o njegovi menjavi so se sicer začele že lansko poletje.

Tako uspešnega in pomembnega podjetja, kot je Gen-I, ne pustiš brez vodstva

»Nesprejemljivo je, da je aktualna vlada tako uspešno in pomembno podjetje, kot je Gen-I, pustila brez vodstva. To je neodgovorno in škoduje državnemu premoženju, mi pa smo dobili utemeljen občutek, da ga želi uničiti. In to taisto podjetje, ki je pripravilo načrt nujnega razogljičenja Slovenije in je v tem segmentu prevzelo nalogo vlade. Oblast je torej brez vodstva pustila podjetja, ki je odjemalcem zagotovilo najcenejšo elektriko in najboljšo storitev. To, da dela dobro za ljudi, je očitno hudo narobe,« je na seji komisije v imenu predlagatelja poudaril naš poslanec mag. Andrej Rajh.

V opoziciji kadrovski vrtiljak v energetiki vidimo kot napad na strateške interese države, zato smo Komisiji za nadzor javnih financ v sprejem predlagali več sklepov. Med drugim naj vlada SDH naloži spoštovanje standardov korporativnega upravljanja, vlada naj prepreči oškodovanje državnega premoženja v podjetju Gen-I, želimo pa tudi pregled podatkov o poteku kadrovanja v Gen-I.

Zasedanje komisije je bilo zaradi časovnih omejitev prekinjeno, zato bodo poslanci z obravnavo nadaljevali na eni od prihodnjih sej.