Predsednica Zavezništva mag. Alenka Bratušek je ob začetku februarske redne seje Državnega zbora, na premierja dr. Mira Cerarja naslovila ustno poslansko vprašanje v zvezi s prodajo Nove Ljubljanske banke.

Dr. Miro Cerar je vodenje Vlade prevzel pred tremi leti in vse bolj očitno postaja, da v tem času njegova Vlada v zvezi s prodajo NLB ni storila praktično ničesar, pa čeprav prodaja sistemske banke ni enak proces, kot je prodaja npr. avtomobila.

V letu 2013 je Vlada, pod taktirko mag. Alenke Bratušek, uspela umiriti strasti v državi, stabilizirati situacijo in rešiti Slovenijo pred bankrotom. »In za sanacijo bank, ki je bila ključna za dosego tega cilja, smo plačali visoko ceno,« je med drugim izpostavila mag. Bratušek in dodala: »Vse, kar smo v tistih težkih časih lahko dosegli je, da lahko v državni lasti ostane 25 % banke, t.i. kontrolni delež.«

Situacija je danes v Sloveniji in svetu bistveno drugačna. Vsekakor bistveno drugačna kot leta 2013. Zato se v Zavezništvu upravičeno sprašujemo, zakaj Vlada Mira Cerarja ni zaprosila za odlog prodaje NLB, če je ocenila, da kupnina ne bo takšna kot bi morala biti. Posamezne predstavnike Evropske komisije smo večkrat slišali, da so nekaj državam članicam spremenili pogoje, ki so bili določeni ob državni pomoči bankam.

Naši največji banki je potrebno poiskati odgovorne lastnike, saj je zaradi grehov vodstva in politike v NLB končalo preveč davkoplačevalskega denarja. In, če v treh letih vlada z Mirom Cerarjem na čelu, glede prodaje ni bila sposobna narediti ničesar, je skrajno neodgovorno, da Evropske komisije ne zaprosi za podaljšanje roka za prodajo  banke. V nasprotnem primeru bo to le še ena izmed zgodb, ki smo jim bili priča v preteklosti. Za te pa vemo, kako so se končale.