»Predlog priporočila nadomestila Rimskokatoliški cerkvi iz naslova denacionalizacijskih postopkov in ostalih terjatev«

Objavljeno: 10. 1. 2017

V Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov (v nadaljevanju Zavezništvo) vas sprašujemo ali ste seznanjeni s stečajnimi postopki Zvona 1 d.d., Zvona 2 d.d. in podjetja Gospodarstvo rast d.o.o.? V odgovoru na stališče, ki vam ga je Zavezništvo predlagalo v Državnem zboru, navajate cenitve KPMG, in revidirane izkaze, očitno pa se načrtno izogibate stečajnih postopkov, iz katerih so razvidni priznani dolgovi oziroma terjatve. Zato vam pripete pošiljamo tudi končne sezname preizkušenih terjatev.

Kot ste zapisali v vašem stališču, sta državni banki NLB in Abanka v zadnjem trenutku, najverjetneje zaradi političnih razlogov, odstopili od programa poplačila dolgov. Glede na višine nezavarovanih oziroma slabo zavarovanih kreditov v državnih bankah, je bolj verjetno, da so politične odločitve vplivale na odobritev kreditov v letih 2004 – 2008!

Da ne bomo zgolj govorili o domnevah in ocenah, vam na podlagi vaše ocene dolgov Zvona 1 d.d., Zvona 2 d.d. in Gospodarstvo rast d.o.o. prilagamo priznane terjatve v stečajnem postopku.

V odgovoru na naš predlog ste navajali vrednotenje podjetja KPMG, ki na dan 31. 3. 2010 vrednoti premoženje in naložbe Zvona 1 d.d. in Zvona 2 d.d. na 477 milijonov evrov, za dolgove pa navajate revidirane podatke, ki izkazujejo dolgove na dan 31. 12. 2012 v vrednosti 423,3 milijonov evrov.

Ker ste verjetno seznanjeni s stečajnimi postopki (Škofija Maribor je vložila zahtevke v stečajni postopek) veste, da so stečajni upravičenci prijavili pri Zvon 1 holding d.d. za  876.272.263 evrov dolgov, pri Zvon 2 holding d.d. pa za 403.300.008 evrov dolgov oziroma priznanih upravičenih terjatev!

Iz uradnih podatkov je več kot razvidno, da sta imela Zvon 1 d.d. in Zvon 2 d.d. za 3-krat toliko dolgov kot je bila njuna vrednost premoženja in naložb.

Pomeni, da so bile odločitve bank o stečaju popolnoma poslovne narave, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov. Če pa prištejemo še dolgove oziroma priznane upravičene terjatve podjetja Gospodarstvo rast d.o.o., v višini 299.163.268 evrov, vsi dolgovi skupaj znašajo več kot 1,5 milijarde evrov.

Strinjamo se z vašo trditvijo, da je bančna luknja nastala zaradi premalo ali pa NE zavarovanih kreditov državnih bank. Krivdo je potrebno iskati na vseh straneh tako v bankah, ki so take kredite dajale, kakor tudi pri podjetjih, ki so prikazovala zavarovanja in projekte kot zelo dobičkonosne, pa to niso bila. Prav tako je krivdo potrebno iskati tudi pri lastnikih podjetij, ki niso bili sposobni ali pa niso želeli ukrepati in zagotoviti podjetjem potrebnega kapitala, kakor tudi povezave med bankirji in podjetji. Nenazadnje, kakor navajate, tudi pri takratni politiki, ki ni ukrepala ali pa je to celo podpirala?

Zaradi vseh navedenih dejstev bi bilo do davkoplačevalcev pošteno, da bi se zaradi moralne odgovornosti odpovedali odškodninam, ki jih zahtevate.

Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov

Jernej Pavlič, Generalni sekretar

V prilogi: