Ljubljana, 8. oktober 2021 – Z odstopom Bojana Veselinoviča z mesta direktorja STA je dogajanje okrog Slovenske tiskovne agencije doseglo vrelišče. Hrbtenica slovenskega novinarstva je zaradi vladnega izsiljevanja in namernega izčrpavanja tik pred finančnim zlomom, ogroženih je okrog 100 delovnih mest. V SAB smo ob podpori poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in Nepovezanih poslancev nemudoma reagirali in v bran STA in javnim medijem vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Na seji smo od vlade zahtevali, naj v roku treh dni zagotovi financiranje javne službe STA.

8. oktobra 2021 je STA že 281. dan zapovrstjo zastonj opravljala javno službo, pa čeprav Vladi Republike Slovenije obvezno financiranje nalagata tako Zakon o STA, kot sedmi protikoronski paket, sprejet decembra lani. Spomnimo, da je PKP7 v državni zbor poslala vlada, ki zdaj lastnih zakonskih predlogov ne spoštuje. Soočamo se z več kot 9 mesecev trajajočimi poskusi podreditve STA in ogrožanjem medijske svobode, kar je za resno demokratično državo v 21. stoletju nesprejemljivo.

»Nad vladnim stopnjevanjem pritiskov, ki je z odstopom direktorja STA doseglo vrhunec, smo v opoziciji ogorčeni in zaskrbljeni. STA namreč vsi razumemo kot eno najbolj profesionalnih in v javnem interesu delujočih agencij,« pojasnjuje vodja poslancev SAB Maša Kociper.

Rojstvo v prelomnem trenutku

Če gremo 30 let nazaj v zgodovino, natančneje v prelomno leto 1991, ugotovimo, da se je v sklepnih dejanjih osamosvajanja Slovenije rojevala tudi Slovenska tiskovna agencija. »Že pred razglasitvijo samostojnosti so se snovalci STA zavedali pomena verodostojnih informacij za mlado državo in tako je bila 24. maja 1991 podpisana pogodba o ustanovitvi STA,« dodaja Kociprova.

Pet dni pred razglasitvijo samostojne države, torej 20. junija leta 1991, pa je STA objavila prvo novico, s katero je domačo in tujo javnost obvestila o svojem poslanstvu. To je sprotno in hitro informiranje tujih javnosti o dogajanjih v Sloveniji in sočasen razvoj informacij za potrebe domačih medijev. Prvo novico STA, objavljeno 5 dni pred neodvisnostjo Republike Slovenije, smo lahko razumeli tudi kot napoved informacijske suverenosti naše države.

Začetki STA med osamosvojitveno vojno so bili skromni, a zahtevni, sčasoma pa se je agencija razvila v sodoben medijski servis, katerega zlato pravilo so neodvisne, objektivne in hitre informacije, ki temeljijo na dejstvih in virih.

Po 30 letih delovanja na robu uničenja

Danes se piše leto 2021. Leto, v katerem je STA dopolnila 30. obletnico delovanja in je tik pred uničenjem. Na robu preživetja je steber slovenskega novinarstva, ki je v 30 letih ustvaril več kot 2,5 milijona novic in drugih vsebin v slovenskem jeziku in več kot 270 tisoč v angleškem jeziku. Objavili so en milijon fotografij, več kot 15 tisoč video posnetkov in več kot 130 tisoč tonskih posnetkov. Vse to je bogata dediščina STA, ki jo je junija letos nadgradilo še državno odlikovanje red za zasluge za 30 let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru. Agenciji je državno odlikovanje podelil predsednik republike Borut Pahor.

Na drugi strani pa imamo del politike, ki z raznimi pogodbami in uredbami skuša izničiti tisto, kar za agencijo določa Zakon o STA. Vlada plačilo javne službe STA pogojuje približno tako, kot če bi bili poslanci plačani glede na število minut v razpravah, število postavljenih poslanskih vprašanj, ur prisotnosti itn. Točno tako so nam zadnjo pogodbo med STA in Ukomom predstavili nekateri zaposleni na agenciji. Ali kot je ob odstopu z mesta direktorja dejal gospod Veselinovič: »Ukomova pogodba bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA.«

Vlada je v skladu z zakoni dolžna financirati STA

»Aktualna vlada v primeru STA ne spoštuje zakonodajne veje oblasti in več kot 9 mesecev namerno krši 20. člen Zakona o STA in PKP 7. Sedmi protikoronski paket, ki ga je vlada predlagala sama, v 66. členu jasno zapoveduje financiranje STA za opravljanje javne službe ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo ali ne,« ugotavlja naša predsednica mag. Alenka Bratušek.

Tudi vrhovno sodišče je septembra letos nedvoumno odločilo, da je država dolžna mesečno plačevati za javno službo STA in to brez obstoja pogodbe. Ne glede na to se vlada in Ukom na to požvižgata in odločitev vrhovnega sodišča ignorirata.

»Razlog je v dobro znanem odnosu največje koalicijske stranke do medijev; postopen prevzem javnih medijev in sočasna gradnja vzporednega, vladi naklonjenega medijskega imperija. Vlada hlepi po političnem nadzoru nad medijskimi vsebinami in si prizadeva ustvariti organizirani sistem lažnih novic v svoj prid,« je oster tudi poslanec SAB Marko Bandelli.

V SAB obžalujemo, da koalicijski poslanci naših priporočil za zaustavitev finančnega izčrpavanja STA niso podprli. Hkrati poudarjamo, da se bomo za pokončno in profesionalno novinarstvo z vsemi zakonitimi sredstvi borili še naprej.